Peršo has phučiben: Sar mekh šaj pomožinas terne manušenge te kerel feder lengro osobno,pokorkoro he profesijno,odborno dživipen? Hin len pherdo možnosci sar te baruvel a he afkes najši/našti rakhen peskro than kaj pes šaj uplatninen. Odphendo hin: Daha len nastrojis anglal savo kala možnosci sprindžarena he predal o neformalno sikľaviben.
A vaš oda ando projektos „Mapa priležitosti: sprievodca informáciami pre mládež" - Mapa príležitostí: sprievodcas informacijenca predal o terne manuša, sthodža ande jekh duj organizaciji save keren ando informacijno sera the poradenske službi (službi kaj tumenge poradzinen, den tumen goďi) pro Slovensko he pro Čechi. Združenie Informačných a poradenských centier mladých v SR - Združenie pal o informacijne he poradenske centra predal o terne manuša pro Slovensko (ZIPCeM) he Asociacia pro podporu Informačních center pro mládež v ČR - Asociacia so podporinel informacijne centra predal o terne manuša pro Čechi anen portalis Ready for life. Terne manuša he savore džene so pes kamen te sikavel neformalne he zažitkovo adaj arakhena sa o informaciji pre jekh than, predičhle,prehľadne he overimen,prindžarde. Sar vareso pro buter ponukinas maj duj thema: Slovensko the Čechi.
Sikľaviben amenca džal calo dživipen. A oda ande jekh lav he ande jekh ľitera. Čhavorikaňibenestar ži ko phuriben, khere, ande sikhaďi, avri, predal oda sar džas dromeha,cestinas he sar hin amen volneder. Sikľaviben amen forminel, sikavel amen neve džanibena he tiž meninel amare ačhavibena,postoji. Sikľaviben hin švadzi pašal amende. A sar les te kerel so nekfeder? Save hin možnosci savendar šaj peske len avri te sikľuvel? Sar kajso sikľuviben dičhol avri ande nevi moderno luma?
Ajso manuš so vareso kerel, čujinel hoj šaj vareso kerel aver,meninel. Džanel pal oda, sostar šaj peske lel avri, savo hin leskro ľikeriben a del duma/vakerel rešpektoha, nikaske naubližinel, doľikerel manušne čačipena he paš savoro dikhel pro dživibnaskero pašaľipen. Ande luma kaj pes sa furt meninel džanel ajso manuš so vareso kerel te pričhivel peskra buťaha/bučaha ke oda kaj leskri komunita pre oda me avel feder. Džanel te rozprindžarel bibachtaľipen ande demokraticko spoločnosca a te pomožinel ke lakri ochrana a te uľikerel lakre hodnoti.
Buťi/Buči hin lav so predal dojekh šaj hin vareso aver. Buťi/Buči he e kariera šaj achaľuvas sar procesis kaj calo dživipen pes korkore zdokonalinas. Te tu zaujiminel so hin buťi/buči, sar šaj la dzeľinas vaj save inštitucii tuke džanen te podel o vast hoj šaj dureder baruves ande tiri buťi/buči, snažinaha pes tuke pre oda te odphenel predal ada člankos.
O projekti pal o mobiliti/phiriben pes chuden sikľavibenastar (formalno he neformalno), odborno pripravatar he terne manušendar. Keren pes predal o projekti kaj o thema/thana maškar peste peske vimeninen ternen manušen he profesionalne baruven kole so keren buťi/buči le terne manušenca a oda predal o seminara, školenia, študijne navštevi (navštevi kaj pes sikaven)keren partnerstva he prakticke staži. O projekti pal o mobiliti kamen te zabezpečinel pozitivno (lačho) he bareder vplivos po učastnika he po organizaciji so ode avena a pro politicke sistemi ande save ale činnosti pes keren.
O džene/nipi imar čirla rodenas sar šaj dživen na ča sastes ale he goďaver. Imar ko anticke filozofi has sar nekfeder manušno dživipen oda kaj hin jekhetano sascipen a oda avruno he andruno. Amen skušinaha te dikhel pro sascipen a pre oda savo sasto dživipen peske len avri nekbuter o terne manuša.
O manuš/dženo hino jekhetano pašal calo peskro vivojis. Varekana pes prisposobinelas o manuš le dživibnaskere pašaľipnaske. Postupne sar pes o technologii rozkerenas začnindža te meninel o pašaľipen ke peskre potrebi. O zmeni has he hine bare a mosaren o ekosistemos he ekologicko rovnovaha dživipnaskere pašaľipnaske. Zaujiminel tut tema dživibnaskero pašaľipen/životne prostredie abo pes kames te dodžanel vareso nevo, otker peske o člankos a arakheha ode bud zaujimave veci.
Adadžives/Adaďives, švadzi pašal amende, dikhas sar pes porušinen o manušne čačipena. Aľe o vas pro jilo. Dojekh amendar prindžarel vaj šundžal pal o manušne čačipena. Džanas, aľe so znameninen? Na jekh manuš paš oda sar kamel pre kada phučiben te odphenel zaačhel. Te he tu upral oda zaačhiľal a nane tuke sa jasno, naachaľuves savoreske, hin tut akana možnosca te dikhel ada člankos, so tuke sa phenela.
Rodes informaciji? Le tuke avri tema, so tut nekbuter zaujiminel, orientacija ande savi kames te avel mekh feder. Pre mapa arakh organizacija, ando kalendaris o avridikhiňiben/o podujatie, scirde tuke o materiala the mekh aver informaciji ke late. Leha peske avri e šanca,e možnosca te avel feder informimen? Te arakhel peske oda so tut bavinel? Vaj te sprindžarel dženen so šaj aven sar inšpiracia predal tu a tu šaj aves inšpiracia predal lende? Tak av andre oda!
Keres buči/buťi le terne manušenca? Tak pajs/paľis sal ča čeporo pašal o neve partnesrtva he spolupraci pro projekti predal o terne manuša. Arakheha len pre mapa.
Hlavno so kerel AICM ČR hin hoj podporinel sistemovo rozvojis Informacijnen centren predal o terne manuša pro Čechi a dureder te pordporinel a te pomožinel paš oda sar pes zathovena ajse neve Informacijne centra predal o terne manuša andre ČR - te podel perše informaciji a pajs/paľis te pomožinel dureder he paš aver veci. O publikaciji džana avri sar spolupraca le ZIPCEM pro bare temy, sar hin kiberšika, sexualita le muršorengri he le čhajorengri, drogovo zavislosť ale he oda sar mištes te pisinel/te irinel o životopisis the motivačno ľil.
ZIPCeM hini odi nekhlavneder organizacija upral savore Informacijne centra predal o terne manuša he aver členske organizaciji so pes veninen oleske hoj poskitinen a den informacijne he poradenske služby predal o terne manuša. Zathodža pes andro berš 1992, vaš oda hoj te podporinel metodicki he organizačne e rozvijajuco sieť ICM pro Slovensko. Adadžives oda znameninel hoj paš oda sar poskitinas informacijne he poradenske službi predal o terne manuša použivinas jekhetano logo he nav, riadinas pes podľa Jednotna klasifikácia informácií - Jekhetani klasifikacia pal o informaciji, hin amen jekhetano databazovo sistemos, so umožninel feder evidencia pal o klienti he poskitnimen informaciji he poradenstvo, hin amen pal peste barvalo edično he projektovo keriben, jekhetani buči/buťi amarenca he zahraničnenca partnerenca tel e značka ICM a mekh buter aver. Dojekh ICM hin he korkori organizacija, so kerel o aktiviti podľa oda save hin le ternen manušen potrebi andre oda regionos.
Hoj pes o terne manuša he e buči le terne manušenca me zľepšinel, avel feder a džal anglal, mušinas amen te rodel soske hin oda avka, o pričini he sar pes oda del te viriešinel. Oda arakhaha a džanaha ča ole manušendar pal save džal. Takže bial oda hoj pes te phučas terne manušendar a te šunas len, so naozaj kamen a so lenge kampel, tak pes nikhaj naposuninaha, napohninaha. Vaš oda he o ZIPCeM geľa dromeha zažitkove sikľavibnaha he podporinel politika predal o terne manuša. Kamas te avel paš e lačhi zmena, so buter pačala terne manušenge he lengre nazorenge a te dosiahninel, hoj te naodžan andal peskri krajina/them, ale me aven pale andre late te dživel, te ľikerel avri peskren čhaven a te kerel latar feder than predal o dživipen. Vaš amare nekfeder projekti považinas amen o projektos Za jedno lano - Vaš jekh lanos a o projektos Info mobil.
O projektos Za jedno lano hino pal e ,,Podpora dialógu mládeže a politikov - štruktúrovaný dialóg", pal oda hoj ,,podporinel duma maškar o terne manuša he maškar o politika - štrukturimen dialogos(duma, vakeriben)". Le projektoskro cieľos hin hoj pes me zvišinel o zaujmos le terne manušengro hoj kamena te avel paš oda sar pes kerena o miestne, regionalne he Európske politiky so hine pal o terne manuša he pal oda kaj me zoraľol o hlasos le ternengro andre ala procesi. Ada projektos kamel te kerel sistemos so funginela furt maškar o zainteresimen (zapojimen) skupini so hine zamerimen pre jekhetano keriben ajse opatrenia "side sar predal o manuš" podľa potrebi le terne manušengre. Buter informaciji pal ada projektos arakheha pre webovo stranka www.zajednolano.sk
Združenie informačných a poradenských centier mladých v SR - Združenie pal o informacijne he poradenske službi predal o terne manuša andre SR, pripravindža predal o terne manuša vaš e podpora erupske programostar MLÁDEŽ he Ministerstvo školstva SR projektos Infomobil. Infomobil has jedinečno projektos pro Slovensko. Leskro cieľos has te dochudel o informaciji ko terne manuša, hlavne ke kole so hin len čepo priležitosci. Pre kada učelis has cindo autobusis, so le viškolimen pracovniken, materialenca he internetoha navštivinenas o fori he regioni kaj bešen čepeder džene a oleha kerde feder o informačno-poradensko servisis predal o terne manuša. Andro autobusis has konzultačno miestnosca pro osobitno poradenstvo. Savore kas has zaujmos, andre arakhle informaciji pal o informačno he buťakero/bučakero servisis, sikľaviben, pal o cestovanie/droma, voľno časos, odborno poradenstvo, manuš he spoločnosť/džene.
Projektos Mapa príležitostí: sprievodcas informacijenca predal o terne manuša hino spolufinancimen pal o programos Európsko komisia the Erasmus+.
Te tumen avena phučibena pal o projektos ReadyForLife.tips vaj te kamen amenca te kerel šaj amenge irinen/pisinen vaj vičinen.
